-
1 frost
[frost] 1. noun1) (frozen dew, vapour etc: The ground was covered with frost this morning.) ivje2) (the coldness of weather needed to form ice: There'll be (a) frost tomorrow.) zmrzal, slana2. verb1) (to become covered with frost: The windscreen of my car frosted up last night.) zamrzniti2) ((American) to cover a cake with frosting.) prekriti z glazuro•- frosting- frosty
- frostily
- frostbite
- frostbitten* * *I [frɔst]nounmraz, slana, zmrzal, ivje; slang veliko razočaranje, mrzla prha, popoln neuspeh, polomijaground frost — mrazica, suh mrazII [frɔst]1.transitive verbpomrzniti, s slano pokriti; figuratively potreti koga; s sladkorjem potresti; z ledom politi;2.intransitive verbosiveti -
2 black
[blæk] 1. adjective1) (of the colour in which these words are printed: black paint.) črn2) (without light: a black night; The night was black and starless.) temen3) (dirty: Your hands are black!; black hands from lifting coal.) umazan4) (without milk: black coffee.) črn5) (evil: black magic.) črn6) ((often offensive: currently acceptable in the United States, South Africa etc) Negro, of African, West Indian descent.) črnski7) ((especially South Africa) coloured; of mixed descent (increasingly used by people of mixed descent to refer to themselves).) črn2. noun1) (the colour in which these words are printed: Black and white are opposites.) črna (barva)2) (something (eg paint) black in colour: I've used up all the black.) črna barva3) ((often with capital: often offensive: currently acceptable in the United states, South Africa etc) a Negro; a person of African, West Indian etc descent.) črnec3. verb(to make black.) počrniti- blacken
- black art/magic
- blackbird
- blackboard
- black box
- the Black Death
- black eye
- blackhead
- blacklist 4. verb(to put (a person etc) on such a list.) dati na črno listo5. noun(the act of blackmailing: money got by blackmail.) izsiljevanje- Black Maria
- black market
- black marketeer
- blackout
- black sheep
- blacksmith
- black and blue
- black out
- in black and white* * *I [blæk]adjectivečrn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalostento be in s.o.'s black books — biti pri kom slabo zapisan, v nemilostithe devil is not so black as he is painted — stvar ni tako huda, kakor je videtia black letter day — nesrečni dan; delavnikblack look — čemeren, preteči pogledBlack Monday — nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šolithe black ox has trodden on his foot — potrt, zaskrbljen jeblack rust botany pšenična snetBlack & Tans — vzdevek britanskih čet na Irskemto swear the black is white — prisegati, da je črno beloas black as thunder — skrajno razdražen, besenBlack Watch — 42. škotski polkII [blæk]nounčrna barva, črnota, črnina; črnec; loščiloIII [blæk]transitive verbpočrniti; zatemniti; loščiti čevljeto black out — zatemniti; prikrivati pred javnostjo; zbrisati, prepovedati -
3 weather
['weƟə] 1. noun(conditions in the atmosphere, especially as regards heat or cold, wind, rain, snow etc: The weather is too hot for me; stormy weather; ( also adjective) a weather chart/report, the weather forecast.) vreme2. verb1) (to affect or be affected by exposure to the air, resulting in drying, change of colour, shape etc: The wind and sea have weathered the rocks quite smooth.) biti pod vplivom vremena2) (to survive safely: The ship weathered the storm although she was badly damaged.) srečno prebroditi•- weathercock
- weathervane
- weatherperson
- make heavy weather of
- under the weather* * *I [wéðə]1.nounvreme; vremenske, atmosferske razmere; nautical vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru; (često plural) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrotain the weather — na prostem, izpostavljen vremenskim razmeramheavy weather nautical vreme z razburkanim morjemqueen's weather — sončno, lepo vremeabove the weather figuratively zelo visoko (o letalu); colloquially streznjen; ki se ne počuti več slabounder the weather colloquially figuratively slabo se počuteč, American brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"to keep one's weather eye open figuratively paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte očito make heavy weather of s.th. figuratively najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim;2.adjectivevremenski; nautical obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni straniII [wéðə]1.transitive verbizpostaviti vremenu; (pre)vetriti, zračiti, izsušiti; geology drobiti, rušiti, uničevati (pod vplivom vremena); nautical obiti, iti okrog vetrovne smeri; vzdržati, prestati nevihto; figuratively srečno prebroditi ( one's difficulties — svoje težave);2.intransitive verb geologyrazpasti; prepereti; razpadati, drobiti se (zaradi vremenskih razmer); obrabiti se; dobiti patinoweather through colloquially prebiti se, poceni jo odnestito weather (up)on s.o. figuratively izkoriščati, izrabljati koga
См. также в других словарях:
mràz — mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súh — a o tudi ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóža — e ž (ọ) 1. tanjša prevleka, sestavljena iz več plasti, na telesu a) človeka: odrgniti, opraskati si kožo; ekspr. vrv mu je posnela kožo z roke; prerezal si je samo kožo; zlomljena kost mu štrli iz kože; izsušena, uvela, ekspr. utrujena koža; ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Compulsive Lyres — The Compulsive Lyres of Winter 2010 Background information Origin University of Michigan Genres … Wikipedia
kóst — í ž (ọ̑) 1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost; lobanja je iz osmih kosti; podolgovata, sploščena, štirioglata kost; prelom kosti; mišice in kosti; na vsako besedo je prežal kakor pes na kost; suha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lájati — am nedov. (ȃ) 1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali // s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móker — môkra o stil. ó prid. (ó ó) 1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poléči — léžem dov., polézi polézite; polégel polêgla; nam. poléč in polèč (ẹ ẹ̑) 1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: ob strelu so vojaki polegli; polegli so in zaspali // drug za drugim namestiti se, spraviti se v tak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
